Na Kornatih je bila prvič zabeležena prisotnost strupene in invazivne vrste ribe, imenovane vatrenjača, znane tudi kot riba lev ali paunova riba. Ta vrsta, ki jo nekateri imenujejo 'hudičeva riba', predstavlja grožnjo za okolje in je lahko nevarna tudi za ljudi, so poročali hrvaški mediji. Njeno pojavljanje v Jadranskem morju vzbuja zaskrbljenost.

Podmornica je v Baltskem morju odkrila, da raki, črvi in ribe uspevajo na površini eksploziva iz druge svetovne vojne, za katerega se je mislilo, da je strupen za morsko življenje. To je najnovejši primer, kako divje živali uspevajo na onesnaženih območjih.

V Kitajskem morju so znanstveniki izvedli eksperiment, kjer so potopili truplo krave, da bi simulirali razpad velikih morskih živali na dnu oceana, kar je privedlo do nepričakovanih odkritij o življenju v globinah. Medtem pa v Španiji poteka kampanja "Save the Iberian orca", ki vključuje spremljanje gibanja ork v Gibraltarski ožini z namenom njihove zaščite pred izumrtjem. V Cantabriji pa so zabeležili uspeh pri preživetju prvega mladiča brkatega seraža po 69 letih.

Več kot 40 poginulih morskih sesalcev so oktobra 2024 našli na plažah otoka Rügen. Znanstveniki so izključili naravno smrt. Zdaj bi lahko obtožili ribiča in njegovega očeta.

Populacije jegulj po svetu se zmanjšujejo, pri čemer so nekatere vrste od osemdesetih let prejšnjega stoletja upadle za več kot 90 %. Zaradi pomembnosti jegulj za svetovno industrijo sušija so bili predlagani novi zaščitni ukrepi, ki pa so bili zavrnjeni zaradi nasprotovanja Japonske in Združenih držav Amerike. Zmanjševanje populacij jegulj predstavlja grožnjo za ekosisteme in prehransko industrijo.

Ob obali portugalskega letovišča Peniche so orke napadle in potopile jadrnico s petčlansko posadko, vključno s tremi otroki. Portugalska služba za pomorsko reševanje je v sodelovanju z lokalnimi ribiči rešila vse člane posadke. To je že eden izmed številnih incidentov z orkami v zadnjem času. Posadka je bila s helikopterjem prepeljana v bolnišnico.

Raziskovalci so v globokem morju odkrili do sedaj neznano vrsto kamnitih koral. Te korale so edinstvene, saj živijo izključno na manganskih grudah, kar jih postavlja v nevarnost zaradi načrtovanega rudarjenja v globokem morju.

Na območju Štitiping v okrožju Hualien na Tajvanu poteka obnova školjk tridacna. Po treh letih raziskav so lani zabeležili 124 divjih školjk tridacna, od tega več kot 90 % vrste *Noah*. Naslednje leto načrtujejo umetno gojenje s pomočjo Inštituta za raziskave vodnih virov, da bi povečali njihovo število.

Morska biološka postaja je pozvala javnost, da sporoči vsako najdbo živega leščurja. Populacija leščurjev v slovenskem morju že več let množično izumira, trenutno pa je v naravi potrjenih manj kot pet živih osebkov. Obnova populacije bo zahtevna in negotova.

Podgane pacifiških belih delfinov so opazili v sodelovanju z orkami ob obali Britanske Kolumbije. Znanstveniki so dokumentirali interakcijo med delfini in lokalno populacijo ork. To nenavadno zavezništvo, ki odstopa od običajnega vedenja ork kot plenilcev, razkriva kompleksnost morskih ekosistemov.

Mehiški morski biolog je bil hudo poškodovan, ko ga je napadel morski pes med delom ob pacifiški obali Kostarike. 48-letnega Mauricia Hoyosa je rešila kostariška gasilska služba in ga prepeljala v bolnišnico v prestolnici. Incident se je zgodil v bližini oddaljenega otoka Cocos.

Slovensko morje je trenutno precej hladnejše kot lani v istem obdobju, ko so bile temperature nadpovprečno visoke. Morska biološka postaja, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je sporočila, da je sedanja površinska temperatura morja v skladu z dolgoletnim povprečjem. Raziskovalci spremljajo tudi prisotnost meduz in rebrač.

Raziskava je pokazala, da je Veliki koralni greben v Avstraliji v zadnjem letu utrpel največji upad koralne pokritosti v dveh od treh regij. Raziskava je bila objavljena po množičnem beljenju koral.

Nova raziskava kaže, da bi lahko se ogrevanje oceanov močno zmanjšalo populacijo drobnega fitoplanktona, ki je bistvenega pomena za morsko prehranjevalno verigo. Raziskovalci so ugotovili, da bo najmanjši in najštevilčnejši fitoplankton na Zemlji, Prochlorococcus, ki je temelj morske prehranjevalne verige in pomaga uravnavati planetarno podnebje, v toplejšem svetu nazadoval.

Znanstveniki so po desetletju raziskav odkrili vzrok za množično izumrtje več kot pet milijard morskih zvezd ob pacifiški obali Severne Amerike. Epidemija, ki se je začela leta 2013, je povzročila pogin teh morskih bitij, zdaj pa so znanstveniki identificirali bakterijo kot glavnega krivca.

Na jugovzhodni španski obali Costa Blanca so turiste opozorili, naj ne vstopajo v morje zaradi pojava strupenega morskega bitja, znanega kot plavajoči zmaj. Zaradi tega so zaprli več kot 11 kilometrov obale pri kraju Guardamar del Segura, severno od Torrevieje.

Množično izumiranje morskih zvezd, ki je od leta 2013 prizadelo več kot 20 vrst od Mehike do Aljaske, je končno dobilo razlago. Bolezen, ki povzroča hiranje morskih zvezd, je povzročila smrt več kot pet milijard teh živali. Znanstveniki so odkrili vzrok za to desetletje trajajočo epidemijo, ki je imela uničujoč vpliv na morski ekosistem.

Turško ministrstvo za okolje, urbanizacijo in podnebne spremembe je sprožilo projekta ČAYIR-İZ in PİNA-İZ za boj proti sluzi v Marmarskem morju. Minister Murat Kurum je pojasnil, da želijo s povečanjem populacije morskih trav in plemenitih perisk, biološko prispevati k boju proti sluzi in izboljšati morski ekosistem.

Raziskovalci so analizirali vedenje hobotnic in ugotovili, da imajo te živali preference pri uporabi lovk. Pri raziskovanju okolice pogosteje uporabljajo sprednje lovke, medtem ko za plazenje raje uporabljajo zadnje. Raziskava, ki jo povzemajo nemški in švicarski mediji, poudarja kompleksnost vedenja teh fascinantnih morskih bitij.

Argentinska znanstvena odprava "Talud Continental IV", ki je raziskovala morske globine pri Mar del Plati, je odkrila 20 novih vrst in pritegnila veliko pozornost javnosti s prenosom v živo iz 4000 metrov globine. Hkrati pa so znanstveniki preizkušali teorije o prihodu prvih ljudi na Japonsko s plovbo s čolnom iz kamene dobe, kar nakazuje na pomorske sposobnosti in načrtno potovanje brez povratka.